»Agenda 2030 naj bi ustvarila podlago za oblikovanje svetovnega gospodarskega napredka v skladu s socialno pravičnostjo in v okviru ekoloških omejitev Zemlje. Osrednji del agende predstavlja ambiciozen katalog s 17 cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals, SDGs).«
Citat: 17Cilji.de
Če klikneš na grafiko enega od ciljev, se odpre pojavno okno. Tam najprej navajamo besedilo, ki smo ga takrat našli na spletni strani 17ziele.de. Nato sledi naš odgovor nanj.
Nekatere cilje vidimo bolj diferencirano in na to opozarjamo v našem odgovoru.
Ker mora v dosedanjem sistemu dolga vsota sredstev biti enaka vsoti dolgov, financiranje na globalni ravni v starem sistemu ni mogoče. Brez mirne preobrazbe denarnega sistema bo vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja ostalo le lepa sanja.
Gradido, naravna ekonomija življenja, ima potencial, da postane temelj za doseganje 17 ciljev.
PREDAVANJE
Z valuto za skupno dobro Gradido doseči 17 ciljev trajnosti
„Revščina ni naravna, ustvarili so jo ljudje in jo je zato mogoče premagati ter z ustreznimi ukrepi izkoreniniti. Odprava revščine ni dejanje usmiljenja, temveč pravičnosti.“
Nelson Mandela, Nobelov nagrajenec za mir
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»Približno 11 % svetovnega prebivalstva živi v skrajni revščini. Leta 2015 je bilo to približno 836 milijonov ljudi. Ti so morali preživeti z manj kot 1,25 USD na dan. Svetovna skupnost si je zastavila cilj, da bo do leta 2030 popolnoma odpravila skrajno revščino.«
Odprava revščine v vseh njenih oblikah in ustvarjanje blaginje za vse v skladu z naravo – to je glavni cilj Gradida. V starem sistemu dolga to ni mogoče doseči, saj morajo biti sredstva enih nujno dolgovi drugih.
S trojnim ustvarjanjem denarja Gradido ustvari enako količino denarja na prebivalca za vsakega človeka, ne da bi pri tem ustvarjal dolgove.
Vsak človek na svetu ima pravico do brezpogojne udeležbe, ki mu zagotavlja aktivni osnovni dohodek. Danes je dokazano, da je mogoče vse ljudi na svetu preskrbeti z biološko kakovostno hrano. Z aktivnim osnovnim dohodkom ima vsakdo tudi denar za to.
Kar je v starem sistemu šolnin nemogoče, se z Gradidom doseže praktično »avtomatično«.
„Svetovna kmetijska proizvodnja bi lahko brez težav nahranila 12 milijard ljudi. To pomeni, da je otrok, ki danes umre zaradi lakote, umorjen.“
Jean Ziegler, nekdanji posebni poročevalec OZN za pravico do hrane
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»Še vedno trpi lakoto 795 milijonov ljudi,
dve milijardi ljudi je podhranjenih.
Lakota ni le največje tveganje za zdravje, temveč tudi ena največjih ovir za razvoj. Prispeva k begu in izseljevanju, spodbuja brezperspektivnost in nasilje.
Danes se na svetu proizvede dovolj hrane, da se vsem ljudem zagotovi zadostna prehrana. Vendar pa imajo
zaradi pomanjkljive infrastrukture, trgovinskih ovir in oboroženih konfliktov nimajo vsi ljudje enak dostop do hrane.«
Zagotavljanje zdrave ekološke hrane za vse ljudi je že dolgo mogoče. Doslej je to spodletelo le zaradi pomanjkanja politične volje. Ta je odvisna od gospodarskih interesov, ki so v starem sistemu šolnin zaradi napačnih spodbud napačno usmerjeni.
Gradido pomaga na tri načine:
1.
Spletna stran Izravnalni in okoljski sklad (AUF) spodbuja ekološke projekte in prehod s konvencionalnih proizvodov na ekološke. AUF je največji okoljski sklad, ki je bil kdajkoli zasnovan v zgodovini človeštva. To je dodatni sklad – velik kot vsi državni proračuni sveta skupaj.
2.
Vsaka država ima brez dolgov državni proračun na prebivalca, ki je približno enak javnemu proračunu v Nemčiji, brez zdravstva in socialnega varstva. Tako kot AUF tudi državni proračun oblikujejo trojno ustvarjanje denarja financirano. Torej gre za brez davkov ali drugih dajatev potrebno.
3.
Z Aktivni osnovni dohodek vsi ljudje v vseh državah imajo dovolj denarja za biološko kakovostno hrano, ki se lahko ponuja po poštenih in stabilnih cenah s pomočjo AUF in velikodušnega državnega proračuna.
„Čas je, da zdravstveno varstvo postane del ’socialne infrastrukture‘, ki zdravje razume kot javno dobro, ki mora biti dostopno vsem.“
medico international
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»Zdravje je hkrati cilj, pogoj in rezultat trajnostnega razvoja. Njegovo spodbujanje je človeška dolžnost – tako v industrijskih kot v državah v razvoju.
Približno 39 odstotkov svetovnega prebivalstva živi brez zdravstvenega zavarovanja, v državah z nizkimi dohodki pa je ta delež celo več kot 90 odstotkov. Še vedno umira veliko ljudi zaradi bolezni, ki ob ustreznem zdravljenju ne bi bile smrtne ali bi jih bilo mogoče preprečiti s preventivnimi ukrepi. «
V modelu Gradido državni proračun vključuje tudi zdravstveno varstvo. Tako je brezplačen dostop do zdravstvenega varstva zagotovljen za vse ljudi. Ljudje so svobodni pri odločanju, katero obliko zdravstvene oskrbe želijo izbrati. Konvencionalna medicina in alternativne metode zdravljenja so enako dostopne vsem brezplačno.
Vsi ljudje lahko brez strahu za preživetje počnejo tisto, kar jim je resnično všeč – torej sledijo svojemu notranjemu poklicu. To bo odpravilo velik del civilizacijskih bolezni, povezanih s stresom. Z dostopom do zdrave hrane (cilj trajnostnega razvoja št. 2) se bodo zmanjšale tudi bolezni, povezane s prehrano. Ljudje bodo na splošno bolj zdravi.
„Zato se spoprimimo z nepismenostjo, revščino in terorizmom ter v roke vzamemo knjige in pisala. To so naše najučinkovitejše orožje. Otrok, učitelj, pisalo in knjiga lahko spremenijo svet. Izobraževanje je edina rešitev. Izobraževanje je začetek vsega.“
Malala Yousafzai, aktivistka za pravice otrok in Nobelova nagrajenka za mir
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»Ljudem odreči dostop do izobraževanja pomeni, da jim odrekamo temeljno človekovo pravico – in pomembne možnosti za razvoj posameznika in družbe. Izobraževanje ljudem omogoča, da izboljšajo svoj politični, socialni, kulturni, družbeni in gospodarski položaj.
Po vsem svetu 58 milijonov otrok in 63 milijonov mladostnikov še vedno nima dostopa do osnovne in srednje šole. 90 odstotkov vseh otrok s posebnimi potrebami nikoli ne obiskuje šole. 781 milijonov ljudi je nepismenih. Samo v Nemčiji je 7,5 milijona funkcionalnih nepismenih.«
Po znanstvenih študijah (glej prof. Gerald Hüther) je 98 % novorojenčkov visoko nadarjenih. Po končani šoli jih je le še 2 %. Obstajajo uspešne metode, ki spodbujajo razvoj resničnega potenciala in ohranjajo naravno nadarjenost (primer LAIS-šole).
Gradido pomaga na več načinov
„Družba, v kateri lahko dekleta in mlade ženske izkoristijo svoj polni intelektualni, socialni in politični potencial, je hkrati tudi varna, zdrava in uspešna družba.“
Julia Gillard, nekdanja predsednica vlade Avstralije
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»Ženske so skoraj povsod po svetu še vedno prikrajšane in prikrajšane za svoje pravice. Večina revnih in večina nepismenih je žensk. Vsako leto zaradi zapletov med nosečnostjo ali porodom umre približno 300.000 žensk, od tega 99 odstotkov v državah v razvoju. Po podatkih študije Svetovne zdravstvene organizacije WHO je več kot tretjina vseh žensk po svetu žrtev fizičnega ali spolnega nasilja.«
Seveda imajo ženske in dekleta enako pravico do brezpogojne udeležbe in s tem do aktivnega osnovnega dohodka.
Ker tudi otroci prejemajo osnovni dohodek, lahko družine z enim staršem uživajo dober življenjski standard. Če sta oba starša skupaj, lahko vsak prosto odloča, ali bo opravljal pridobitno dejavnost in, če da, kateri od njiju.
Štirječlanska družina ima na primer pravico do aktivnega osnovnega dohodka v višini 4000 Gradido. Vrednost Gradido je približno enaka vrednosti evra. Majhni otroci prejemajo osnovni dohodek brezpogojno. Od določene starosti naprej lahko otroci prevzamejo naloge za skupnost, ki so primerne njihovi starosti, jim prinašajo veselje, krepijo njihovo samozavest in odgovornost ter tako spodbujajo njihov osebni razvoj.
Poleg tega podpiramo enakost moških in žensk na delovnem mestu.
„Vse razvojne cilje bomo dosegli le, če bomo razumeli, kako je voda kot globalno omejen vir povezana z drugimi cilji.“
Stefan Reuter, direktor BORDA e.V.
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»Brez vode ni življenja! Potrebujemo jo kot pitno vodo, pa tudi v kmetijstvu za proizvodnjo hrane. Zato so Združeni narodi leta 2008 dostop do čiste pitne vode priznali kot človekovo pravico. Kljub temu pa 748 milijonov ljudi še vedno nima dostopa do čiste pitne vode. Po ocenah zaradi tega vsak dan umre 5000 otrok po vsem svetu. 2,5 milijarde ljudi nima dostopa do osnovnih sanitarnih storitev.«
Za oskrbo z vodo že obstajajo delno cenovno ugodne rešitve. Primeri so projekt Dessert-Greening, retencijske pokrajine in podobno, kjer se puščava spreminja v rodovitno pokrajino. Zato ni nujno, da je vedno potrebna draga tehnologija. V tem kontekstu je usodno ravnanje nekaterih pijačarskih koncernov, ki nekje po svetu gradijo tovarne in pri tem izčrpavajo podtalnico domačinov.
Gradido pomaga na več ravneh:
Spletna stran Izravnalni in okoljski sklad (AUF), dodatni okoljski sklad v višini vseh državnih proračunov skupaj, razpolaga z zadostnimi sredstvi za spodbujanje raznolikih rešitev za zagotavljanje vode.
AUF spodbuja tudi okolju prijazne izdelke oziroma prehod na okolju prijazno proizvodnjo. S tem ponuja tudi globalnim koncernom za proizvodnjo pijač dovolj velike gospodarske spodbude, da proizvajajo v skladu z ljudmi in naravo.
Zaradi Brezpogojno sodelovanje in s tem povezano Aktivni osnovni dohodek so vsi ljudje finančno preskrbljeni. Ni več brezposelnosti. Zato ni več razloga, da bi v državo privabili okolju škodljive in človeku sovražne proizvodne obrate samo zato, da bi ustvarili delovna mesta.
Ker je pri Gradidu količina denarja na prebivalca v vsaki državi enaka, ne glede na njeno gospodarsko moč, ni več smisla izkoriščati naravo za industrijske namene.
„Postaviti jedrske elektrarne, ne da bi vedeli, kam se lahko odlagajo jedrski odpadki, je kot odstraniti varovalo ročne bombe, preden veš, kam jo boš vrgel.“
Dieter Hildebrandt, kabarejec, igralec in pisatelj
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»Skoraj 80% svetovno proizvedene energije še vedno izhaja iz fosilnih goriv. Izgorevanje fosilnih goriv med drugim povzroča stroške za zdravstveni sistem zaradi onesnaževanja zraka in stroške zaradi škode na podnebju, ki škodujejo vsem in ne le tistim, ki so jo povzročili.«
V modelu Gradido ima vsaka država enako ustvarjanje denarja na prebivalca (brez nastanka dolgov). S tem si tudi dosedanje države v razvoju lahko privoščijo najboljše tehnologije. Ni več razloga za izkoriščanje svoje države (na primer zaradi nafte ali drugih naravnih virov).
Na področju energetike AUF spodbuja obnovljive vire energije. To vključuje tudi raziskovanje in razvoj oblik energije, ki jih doslej še ne poznamo ali ki doslej še niso bile priznane. Okolju škodljive in zelo nevarne oblike energije, kot je jedrska energija, se ne subvencionirajo več in se po potrebi prepovejo.
Za vse naftne derivate se ustvarjajo ekološko neoporečni nadomestni izdelki. Ker jih subvencionira AUF, so dosedanji naftni derivati v primerjavi s tem precej predragi in na trgu nimajo več nobenih možnosti. To je v korist tudi proizvajalcem, ki imajo koristi od subvencioniranja ekoloških izdelkov oziroma prejemajo finančno podporo pri prehodu na ekološko neoporečne izdelke in proizvodne metode.
„Problem ni v tem, da si želimo več blaginje. Problem je v tem, da blaginjo opredeljujemo z materialnim premoženjem.“
Dennis Meadows, ekonomist
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»Gospodarska rast v preteklih desetletjih je potekala na račun naravnih virov in svetovnega podnebja ter je že zdavnaj dosegla ekološke meje. Potrebovali bi več planetov Zemlja, če bi vsem ljudem omogočili življenje, kakršno je danes samoumevno v Nemčiji. Trajnostni gospodarski razvoj usklajuje socialne, ekološke in gospodarske razvojne cilje.
Samo rastoče gospodarstvo lahko izboljša življenjske pogoje večine prebivalstva in zagotovi rast dohodkov, ki je nujna za boj proti revščini. Toda tudi v državah, ki so danes še vedno revne, je treba rast blaginje oblikovati na ekološko in socialno trajnosten način.«
Trajna gospodarska rast sama po sebi nima smisla. Že zdaj je naš planet pripeljala na rob propada. Smiselno je ekološko sprejemljivo ravnovesje med doslej revnimi državami in industrijskimi državami.
Polna zaposlenost in dostojno delo za vse je v sistemu Gradido zagotovljeno že samo z brezpogojnim sodelovanjem in s tem povezanim aktivnim osnovnim dohodkom.
Delo pa ni nujno produktivno v smislu proizvodnje industrijskih izdelkov. Tega imamo namreč že dovolj. Prav tako se bo verjetno zmanjšalo število delovnih ur na teden. Za aktivni osnovni dohodek zadostujejo 2 uri na dan. Vse ostalo lahko vsakdo oblikuje po lastnih željah.
Otroško delo v obliki izkoriščanja, ki je danes žal še vedno običajno, ne bo več obstajalo.
Vendar pa imajo otroci pravico do brezpogojne udeležbe in s tem do aktivnega osnovnega dohodka. Glede na svojo starost in nagnjenosti lahko prispevajo k skupnemu dobremu in za to prejmejo (kot vsi drugi) 20 Gradido na uro, največ 50 ur na mesec.
„Najčistejša oblika norosti je, da pustimo vse pri starem in hkrati upamo, da se bo kaj spremenilo.“
Albert Einstein, teoretski fizik in nobelovec za fiziko
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»Neobstoječa ali dotrajana infrastruktura ovira gospodarsko učinkovitost in tako spodbuja revščino. Pri gradnji infrastrukture bi moral biti v ospredju vidik trajnosti, na primer s spodbujanjem okolju prijaznih prevoznih sredstev. Tudi tovarne in industrijski obrati bi morali proizvajati trajnostno v skladu z ekološkimi vidiki, da bi se izognili nepotrebnemu onesnaževanju okolja.«
Ker ima vsaka država na voljo enako količino denarja na prebivalca, lahko sama odloči, ali in v kolikšni meri je industrializacija v tej državi sploh smiselna.
Proizvodnja življenjsko pomembnih dobrin v lastni državi je lahko smiselna, na primer zaradi izogibanja prevozu. Smiselno je tudi ohraniti ali ponovno vzpostaviti čim bolj naravno stanje države in živeti v idiličnem podeželskem okolju.
V sistemu Gradido kmetijska država ni finančno revnejša ali bogatejša od industrijske države. Vendar pa bi lahko bila »bruto nacionalna sreča« v manj industrializirani državi bistveno višja. Zlasti takrat, ko je finančno blagostanje na ravni industrijskih držav.
„Če bi premoženje spodnje polovice povečali na 1,5 ali 2 odstotka, bi za revne dosegli toliko kot v 30 letih rasti, in to brez nadaljnjega prekoračitve planetarnih meja.“
Thomas Pogge, profesor filozofije
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»V mnogih državah Azije in Latinske Amerike so se med letoma 2007 in 2012 dohodki nižjih dohodkovnih skupin povečali bolj kot dohodki višjih dohodkovnih skupin. To je dober znak za zmanjšanje neenakosti v svetu. Manjša neenakost namreč vedno pomeni tudi boljše možnosti za sodelovanje. Je pomemben pogoj za izkoriščanje gospodarskega, znanstvenega in socialnega potenciala ljudi.
Kljub temu je do leta 2030 treba spremeniti še veliko stvari. Tam, kjer se razlika v dohodkih še naprej povečuje, neenaka porazdelitev bogastva povzroča družbene probleme. V revnih državah ovira rast in s tem premagovanje revščine. V industrializiranih državah naraščajoča neenakost ogroža družbeno kohezijo in negativno vpliva na gospodarski razvoj.«
Finančno izenačenje med dosedanjimi državami v razvoju in industrijskimi državami je logična posledica uvedbe modela Gradido. Revščine ne bo več.
To se doseže povsem samodejno s trojnim ustvarjanjem denarja.
Za vsakega človeka v vsaki državi se ustvari trikrat 1000 Gradido na mesec: po 1000 za njegov osnovni dohodek, za državni proračun in za izravnalni in okoljski sklad (AUF). Z naravnim krožnim tokom nastajanja in propadanja, ki je vgrajen v model, se stabilizira količina denarja na prebivalca.
Izravnava med bogatimi in doslej revnimi državami je tako že vključena v model Gradido.
„Trajnost pomeni: ali lahko na dolgi rok nadaljujemo tako, kot delamo danes? Če ne moremo, potem to ni trajnostno.“
Anselm Görres, Forum za ekološko-socialno tržno gospodarstvo
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»Ni dvoma: začela se je doba mest. Že danes več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih. A mesta pospešujejo globalno segrevanje. Odgovorna so za približno 70 odstotkov porabe energije in emisij toplogrednih plinov, povezanih z energijo. Gost promet, intenzivna gradbena dejavnost ob hkratni močni razpršenosti naselij, visoka poraba energije in ogromne količine odpadkov in odpadnih voda – v mestih se vse to združuje.
Zaradi svoje velike gostote so mesta tudi idealna izhodiščna točka v boju proti podnebnim spremembam. Namreč, lahko v velikem obsegu varčujejo z viri in dajejo zgled trajnosti, na primer s prostorsko varčnimi in kompaktnimi mestnimi strukturami, prometnimi sistemi z nizkimi emisijami, energetsko učinkovitimi stavbami in urejenim ravnanjem z odpadki.«
Pri Gradidu nihče več ne mora živeti v mestu, da bi si zaslužil za življenje. Ali boš živel v mestu ali na podeželju, je odvisno od tvojih lastnih preferenc.
Ta svoboda se doseže med drugim z brezpogojnim sodelovanjem in s tem povezanim aktivnim osnovnim dohodkom.
Ker delo ni nujno opravljati v industrijskih središčih, ni več potrebe po dnevnih migracijah.
Razvoj javnega prometa na razumno raven se lahko financira tako iz izravnalnega in okoljskega sklada (AUF) kot tudi iz velikodušnega državnega proračuna brez dolgov. Enako velja za varnost in čistočo v mestih.
„Človek vedno znova zapravlja denar, ki ga nima, za stvari, ki jih ne potrebuje, da bi naredil vtis na ljudi, ki jih ne mara.“
Danny Kaye, igralec, komik in pevec
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»Človeštvo že dolgo živi nad svojimi ekološkimi možnostmi. To še posebej velja za industrijske države in rastoče višje in srednje razrede v mnogih državah v razvoju. Earth Overshoot Day označuje dan v letu, ko je bilo po vsem svetu porabljenih več virov, kot jih planet lahko v istem letu obnovi. Leta 1990 je bil to še 7. december, leta 2016 pa 8. avgust.
Prehod na gospodarski in življenjski slog, ki spoštuje naravne meje našega planeta, je mogoč le, če spremenimo svoje potrošniške navade in proizvodne tehnike. Za to so pomembna mednarodno veljavna pravila za varstvo dela, zdravja in okolja.«
Boj ni naš način. Stavljamo na pozitivno motivacijo, na vabilo in na sredstva in načine, ki olajšujejo življenje.
Izravnalni in okoljski sklad (AUF) med drugim podpira podjetja pri prenehanju industrijskega izkoriščanja in ekološki proizvodnji. Subvencije za energijo bodo na voljo le za okolju prijazne oblike energije.
Obstaja veliko možnosti za spodbujanje ozaveščenosti ljudi o vrednosti ekoloških in zdravih živil. To se lahko začne že v šolah, na primer z obdelovanjem permakulturnega vrta in skupnim pripravo in uživanjem okusnih jedi iz pridelanega sadja in zelenjave. Tudi urbano vrtnarjenje povečuje ozaveščenost o vrednosti pridelane hrane.
Pri Gradidu se takšne dejavnosti nagrajujejo kot prispevek k skupnosti prek aktivnega osnovnega dohodka.
„Podnebne spremembe so kot udar asteroida v super počasnem posnetku. Zaradi njihove počasnosti jih potiskamo v ozadje.“
Hans Joachim Schellnhuber, direktor Inštituta za raziskovanje posledic podnebnih sprememb v Potsdamu
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»Pomanjkanje vode, suša, cikloni in poplave so le nekatere od številnih posledic globalnih podnebnih sprememb in vzrokov za migracije. Trenutno je zaradi podnebnih pojavov prisiljenih zapustiti svoj dom približno 20 milijonov ljudi.
Podnebne spremembe se ne ustavijo na državnih mejah, njihovi učinki pa niso omejeni na posamezna področja politike, gospodarske panoge ali družbene skupine. Tudi mednarodna prizadevanja za omejevanje podnebnih sprememb morajo upoštevati številne medsebojne vplive, ki nastajajo med temi področji.«
Vse oblike varstva narave se financirajo iz Sklada za izravnavo in okolje (AUF). AUF je največji okoljski sklad v zgodovini človeštva, ki je bil kdajkoli zasnovan.. To je dodatni sklad v isti višini kot državni proračun. Samo v Nemčiji je to približno 1 bilijon Gradido. Zgoraj zahtevanih 100 milijard dolarjev se v primerjavi s tem zdi zelo skromna vsota.
Cilj Gradida je svetovna blaginja in mir v harmoniji z naravo. Prava zaščita narave in okolja je hkrati tudi zaščita podnebja in ima pri Gradidu najvišjo prioriteto.
Z izravnalnim in okoljskim skladom Gradido ponuja tudi potrebna finančna sredstva za to.
„V želodcih kitov, ki so se znašli na obali Severnega morja, so veterinarji našli veliko smeti. (…). Pri pregledih so našli ribiške mreže, vrvi, stare avtomobilske dele, kavne kapsule in embalažo, v nekaterih primerih v precejšnji količini (…).“
Weser Kurier, 18. 5. 2016
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»Zaščita biotske raznovrstnosti, njena trajnostna raba in pravična porazdelitev koristi je bistven dejavnik trajnostnega razvoja. Okoli 30 odstotkov svetovnih ribjih staležev je prekomerno izkoriščenih. V evropskem Atlantiku je ta delež 63 odstotkov, v Sredozemskem morju pa že 82 odstotkov. Globalno segrevanje in zakisanje morij dodatno ogrožata življenjske pogoje človeštva.
Vsako leto v oceane pristane približno 10 milijonov ton plastike, ki se ne razgradi biološko, ampak se razpade na vedno manjše delce. Ker morske živali majhne plastične delce zamenjajo za hrano, ti delci plastike pridejo tudi v človeško prehranjevalno verigo.«
Sedanje izkoriščanje morij je neposredna posledica morilskega sistema plačevanja šolnin. Stari sistem ljudi prisili, da storijo prav vse, kar prinaša denar.
Delfini, kiti, morski psi in vse druge ribe se na najbolj krut način zakoljejo. Ljudje to počnejo, da bi zaslužili za preživetje in nahranili svoje družine. Nimajo druge izbire.
Še ena ogromna grožnja morjem so plastični odpadki, nafta in onesnaženje s težkimi kovinami. Večina morskih živali je že onesnažena. Ko jih jemo, vnašamo strupe v naše človeško telo.
Gradido pomaga na različne načine:
„Moramo resno vzeti opozorilo, da je človeštvo že preseglo ’planetarne meje‘ in da je na poti, da uniči ’svoj‘ planet.“
Elmar Altvater, politolog
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»…trajnostno gospodarjenje z gozdovi, boj proti dezertifikaciji, zaustavitev in obrnitev degradacije tal ter zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti.
Izguba biotske raznovrstnosti se povečuje, čeprav je ta osnova našega življenja – in se prav zdaj uničuje v hudem tempu. Po ocenah se je 60 odstotkov svetovnih ekosistemov poslabšalo ali se ne uporablja trajnostno. Od leta 1990 je bilo izgubljenih 75 odstotkov genske raznovrstnosti kmetijskih kultur. Več kot polovica deževnih gozdov je bila že uničena zaradi proizvodnje palmovega olja, agrodrivnih goriv, krme in mesa.«
Vsi ti lepi cilji so doslej propadli zaradi sistema šolnin. Le nekaj pionirjem, ki so včasih tvegali življenje, je uspelo vsaj nekoliko omejiti škodo.
Gradido pomaga na več načinov:
Zaradi trojnega ustvarjanja denarja so v vsaki državi na voljo potrebna sredstva za uvedbo gospodarskih spodbud za naravo, ki so bistveno večje od spodbud za uničevanje narave. Izkoriščanje se ne izplača več.
Z osnovnim dohodkom so vsi ljudje dobro preskrbljeni. Veliki državni proračun brez dolgov na prebivalca vsaki državi zagotavlja potrebna sredstva.
K temu je treba dodati že večkrat omenjeni izravnalni in okoljski sklad (AUF), ki je enakovreden državnemu proračunu. Z AUF je mogoče brez težav financirati zgoraj navedene cilje.
„Treba je zavzeti stran. Nevtralnost pomaga zatiralcu, nikoli žrtvi. Molk spodbuja mučitelja, nikoli mučenca.“
Elie Wiesel, pisatelj in nobelovec za mir
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»… vsem ljudem omogočiti dostop do pravosodja in vzpostaviti učinkovite, odgovorne in vključujoče institucije na vseh ravneh.
Mir, telesna nedotakljivost in zaščita s stabilnim pravnim sistemom so nepogrešljivi pogoji za trajnostni razvoj in blaginjo. Preveč ljudi je odvisnih od prešibkih institucij in nima dostopa do sodnega varstva, informacij in drugih temeljnih svoboščin.
Stopnja umorov se še vedno zelo razlikuje glede na regijo. Medtem ko je v vzhodni Aziji namerno umorjen le eden od 100.000 ljudi, je v Latinski Ameriki ta številka 23. 30 odstotkov vseh zapornikov po svetu je pridržanih brez sodne odločbe. 25 odstotkom vseh otrok je še vedno zavrnjena registracija rojstva – osnovni pogoj za zaščito po zakonu.«
Glavni vzrok za vojne spore so gospodarski konflikti, ki jih z matematično natančnostjo povzroča sistem šolnin. Etnični in verski konflikti so večinoma le pretveza. Kjer vlada blaginja, različne etnične in verske skupine na splošno mirno sobivajo med seboj.
Vsaka oblika nasilja, zlorabe otrok, korupcije in državne samovoljnosti je toliko močnejša, kolikor večja je razlika med revnimi in bogatimi.
Osnova za mir in pravičnost je trajnostna blaginja za vse v skladu z naravo. Gradido ponuja vsa orodja, da to dosežemo – po vsem svetu.
„Mi smo lahko prva generacija, ki bo uspela odpraviti revščino, prav tako pa smo lahko tudi zadnja, ki ima priložnost rešiti naš planet.“
Ban Ki-moon, generalni sekretar OZN od leta 2007 do 2016
Vir: 17ziele.de
Izvirno besedilo (citat):
»17 ciljev je mogoče doseči le z močnim globalnim partnerstvom. Vlade, civilna družba in podjetja morajo skupaj delati na njihovi uresničitvi. „Nihče ne sme ostati pozadi“ je glavno načelo Agende 2030. Države članice OZN so se zavezale, da bodo najprej dosegle tiste, ki so najbolj zaostali.
Vendar so se sredstva za javno razvojno sodelovanje v najrevnejših državah v zadnjih letih zmanjšala. Le pet držav je izpolnilo svojo obljubo glede deleža ODA – to je delež javnih izdatkov za razvojno sodelovanje v bruto nacionalnem dohodku – v višini 0,7 odstotka. Tudi Nemčija še ne izpolnjuje deleža ODA, vendar je v zadnjih letih svoje izdatke nenehno povečevala.«
Ker mora v dosedanjem sistemu dolga vsota sredstev biti enaka vsoti dolgov, financiranje na globalni ravni v starem sistemu ni mogoče. Brez mirne preobrazbe denarnega sistema bo vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja ostalo le lepa sanja.
Gradido je bil razvit kot pot do svetovne blaginje in miru v harmoniji z naravo, še preden so bili oblikovani 17 cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov. Zato nas ta ujemanje še toliko bolj veseli.
Gradido, naravna ekonomija življenja, ima potencial, da postane osnova za doseganje ciljev trajnosti. Zelo nas zanimajo partnerstva za doseganje ciljev. Obrnite se na nas!