Gradido zagotavlja enake pravice za moške in ženske

Ali zaprtje razkriva neuspeh pri zagotavljanju enakih možnosti?

Künzelsau, 27.01.2021 - Ženske še nikoli niso bile tako "sistemsko pomembne" kot v krizi Corona - in le redko bolj obremenjene. Po vsem svetu je 70 odstotkov zaposlenih v socialnih in skrbstvenih poklicih žensk. Tudi v normalnih časih opravijo v povprečju trikrat več neplačanega "skrbstvenega dela" kot moški. V sedanji krizi se jim to lahko maščuje. Predvsem ženske z vsako zaporo skrajšajo svoj delovni čas, da lahko skrbijo za otroke, hodijo v šolo ali skrbijo za družinske člane v stiski. Ta razvoj jasno kaže, kako krhka je bila domnevna enakost v resnici. Če se svet dela ne bo celovito reformiral, so ženske dejansko v nevarnosti, da bodo v krizi največje poraženke. Družboslovci menijo, da je temeljita sprememba sedanjih zaposlitvenih modelov neizogibna, če želimo, da imajo moški in ženske enake možnosti. Strokovnjaki za poslovno bioniko na Akademiji Gradido so za to že razvili ustrezen koncept. Temeljijo na enakopravnem sodelovanju obeh spolov - v skladu z naravnimi vzorci uspeha.

Tradicionalno ženske ne prevzemajo le levjega deleža skrbi za ostarele in bolne, temveč tudi gospodinjsko in družinsko delo ter skrb za sorodnike v stiski. Po eni strani služijo tradicionalni samopodobi, da je to izraz ljubeče skrbi. Po drugi strani pa je zaradi vztrajno nižjih plač zaposlenih žensk še danes največ žensk, ki zmanjšajo svojo poklicno angažiranost, ko otroci ali starši potrebujejo pomoč. Če je bilo dvojno breme velik izziv že pred krizo Corona, se v času domače pisarne in šolanja na domu spreminja v veliko breme - z grozečimi posledicami. Nedavne raziskave so pokazale, da vsaka dodatna zapora povzroči, da ženske še bolj skrajšajo svoj delovni čas in se posvečajo večjim družinskim obveznostim. Ekonomisti se bojijo, da številne delavke zaradi tega grozijo s trajno izgubo dohodka in bolečim nazadovanjem v karieri.

Po podatkih Nemškega inštituta za ekonomske raziskave je delež žensk v poklicnih skupinah, pomembnih za sistem, skoraj 75-odstoten. Kot medicinske sestre in geriatrične medicinske sestre skrbijo za bolne ljudi na prvi bojni črti. Blagajniki "skrbijo za delovanje trgovine". Vzgojiteljice skrbijo za otroke tistih, ki v času zaprtja šol in vrtcev ne morejo ostati brez svojega dela. Tem "ženskim delovnim mestom" pa ni skupno le to, da so v krizi Corona nepogrešljiva, temveč tudi to, da so večinoma slabo plačana. V skladu z geslom "kar je v družini 'zastonj', ne more biti drago", tipično ženske dejavnosti na trgu dela še vedno nimajo ustrezne ekonomske vrednosti. "To družbeno neupoštevanje skrbstvenega dela ni le neznosno, ampak tudi nesmiselno," je ogorčena Margret Baier, lastnica Akademije Gradido, "saj je skrbstveno delo žensk eksistencialnega pomena za naše gospodarstvo in blaginjo. Delovna uspešnost žensk je temelj našega sistema, ne le v tej krizi."

Ne glede na to je najnovejša raziskava fundacije Bertelsmann potrdila, kako močno je kriza Corona vplivala na tradicionalne vzorce vlog v družini in kako so ženske zaradi tega fizično in psihično preobremenjene. "Potreben je interdisciplinarni družbeni diskurz o prednostih in slabostih sodobnega sveta dela. Trga dela in politike zaposlovanja ter družinske in zdravstvene politike ne moremo več obravnavati ločeno," pravi Martin Spilker, direktor kompetenčnega centra fundacije za korporativno kulturo in vodenje.

"Nujno potrebujemo prožnejše delovne modele ter ustrezno vrednotenje in nagrajevanje skrbstvenega dela," potrjuje tudi Bernd Hückstädt, soustanovitelj Akademije Gradido. Strokovnjaki za ekonomsko bioniko tega neodvisnega raziskovalnega inštituta že več kot dve desetletji razvijajo valuto skupnega bogastva Gradido kot osrednji element novega gospodarskega in finančnega modela. "Že dolgo nam je jasno, da prevladujoči model dolgoročno ne more več delovati. Kriza nas torej ni presenetila, temveč je le opozorila na težave, ki so neizogibno prihajale. Vendar pa je zdaj nujno treba spremeniti smer, saj prihodnjim generacijam nikakor ne bomo dovolili, da bi bile prisiljene v način življenja, ki bi jim ga prineslo nadaljevanje sedanjega gospodarskega modela. Kako ženske že trpijo zaradi tega, je zdaj zelo očitno."

Model rešitev Akademije Gradido temelji na tisočletja starih modelih uspeha v naravi. Strokovnjaki za ekonomsko bioniko so v skladu z naravnim ciklom postajanja in minevanja ustvarili kombinacijo valute skupnega dobrega Gradido z "aktivnim temeljnim dohodkom" in ustvarjanjem denarja brez dolgov v skladu s "trojnim dobrim". Konkretno bi preoblikovanje prevladujočega gospodarskega in finančnega sistema v ta model Gradido pomenilo konec načela dolžniškega denarja. Namesto tega bi za vsako osebo mesečno ustvarili 3 x 1.000 Gradido. 1.000 EUR Gradido bi bilo na voljo državnemu proračunu. V Nemčiji bi to ustvarjanje denarja približno ustrezalo sedanjemu javnemu proračunu (zveznemu, deželnemu in občinskemu) ter zdravstvenim in socialnim storitvam. Za izravnalni in okoljski sklad bi se na prebivalca ustvarilo še 1.000 gradidov. Zadnja tretjina bi bila na voljo vsem kot "aktivni temeljni dohodek" in bi tako ne le zagotavljala, da je vsak posameznik preskrbljen z življenjskimi potrebščinami, temveč tudi, da so ženske in moški v prihodnosti enako dejavni in zadovoljni na poklicnem področju in v družini.

Potrebo po strukturnih spremembah potrjuje tudi prof. dr. Bettina Kohlrausch, znanstvena direktorica Inštituta za ekonomske in socialne raziskave (WSI) Fundacije Hansa Böcklerja. V podkastu "Systemrelevant" se podrobneje posveti vprašanju, kako močno kriza Corona prizadene ženske: "Nujne so resnične strukturne spremembe, saj se ne more zgoditi, da se od žensk pričakuje, da bodo delale slabo plačane, premalo plačane ali neplačane kot nekaj samoumevnega. Današnje strukture delujejo le zato, ker so ženske dvojno socializirane, tako da potujejo po trgu dela in zasebnem varstvu, na obeh področjih pa opravljajo delo, ki ni ustrezno priznano." Poleg tega Kohlrausch, ki je tudi profesor transformacije na Univerzi v Paderbornu, poziva k "realistični organizaciji delovnega časa in zaposlitve tako, da bo dovolj časa za družinsko delo in prostovoljne dejavnosti".

"Le preoblikovanje patriarhalnega gospodarskega in finančnega sistema bo lahko odpravilo dolgoročne težave, ki so posledica vseživljenjske diskriminacije večine žensk na trgu dela: večno grozeča past revščine, ko propade zakon ali za starše samohranilce - in revščina v starosti, ki še posebej prizadene ženske," pojasnjuje Bernd Hückstädt in dodaja: "V našem modelu Gradido je zato skrbstveno delo enako cenjeno kot katero koli drugo opravilo. Naša skrb je oblikovati svet, ki bo dejansko ustrezal resničnosti življenja in potrebam ljudi." Margret Baier dodaja: "Po zgledu narave vsak uspešen model uspeva z enako zastopanostjo ženskih in moških vplivov - tudi brez 'ženske kvote'. V Akademiji Gradido je veliko žensk dejavnih že od samega začetka."

Da bi zagotovili osnovne potrebe ljudi na vseh stopnjah njihovega poklicnega življenja, model Gradido predvideva tudi osnovni dohodek. Za razliko od brezpogojnega temeljnega dohodka, o katerem se veliko razpravlja, se "aktivni temeljni dohodek" v višini največ 1.000 gradidov na mesec dodeli ljudem za dejavnosti, ki jih prostovoljno opravljajo, da bi prispevali k skupnosti in za skupnost. V tem pogledu je vrednotenje vsega, kar je bistvenega pomena za skrb za sožitje, skoraj imanentno temu sistemu. Poleg tega "brezpogojna in enakopravna udeležba" ženskam, moškim in otrokom vseh starosti omogoča, da odkrijejo nove talente, se preizkusijo na najrazličnejših področjih in tako razvijejo svoj polni potencial. Bernd Hückstädt pravi: "Naš cilj je otrokom in otrokom vseh spolov, barve kože in porekla omogočiti vredno prihodnost. To predpostavlja, da je vsem dobro in da skrbijo drug za drugega. To ljudi osrečuje, saj imajo ne le široko srce, temveč tudi priložnosti, da svoj čas na zemlji oblikujejo na smiseln in raznolik način. Sliši se utopično, a po naših ugotovitvah je to dejansko izvedljivo."

Podrobnosti o celotnem modelu Gradido in podkastu Gradido najdete na https://gradido.net